Projekt pametnih omrežij NEDO v zaključni fazi

Projekt pametnih omrežij NEDO v zaključni fazi

12. 08. 2021

ELES je julija v Idriji in Ljubljani v omrežje vključil baterijska hranilnika skupne moči 5 MW, s čimer se zaključuje implementacija opreme slovensko-japonskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti NEDO. Septembra je načrtovan prehod v demonstracijo, ki predstavlja zadnji mejnik projekta. 

Projekt pametnih omrežij NEDO v zaključni fazi

Zaradi številnih omejitev v času pandemije koronavirusa in tesnega sodelovanja s številnimi tujimi podizvajalci, časovnemu načrtu projekta NEDO ni bilo mogoče slediti. Zato se je projektno obdobje podaljšalo za leto dni. Epidemiološka situacija je zahtevala prehod iz sodelovanja v živo v sodelovanje na daljavo, tudi z japonskimi partnerji. Tako so se na daljavo izvedli tudi vsi postopki daljinskega nadzora montaže opreme, ki je prispela iz Japonske in v nadaljevanju tudi daljinski zagon opreme. Pri tem je ključno vlogo igralo tesno sodelovanje med ekipami.

Medtem, ko je bila prva faza projekta usmerjena v pametna omrežja na infrastrukturi družbe ELES in območjih distribucijskih podjetij Elektro Celje in Elektro Maribor, se druga faza osredotoča na pametne skupnosti. Razvoj naprednih rešitev v tej fazi projekta je osredotočen na učinkovito rabo energije v mestnih skupnostih in uporabo baterijskih hranilnikov. Implementacija v Idriji je bila predvidena zato, ker tu obstaja več možnosti za pojav izrednih razmer povezanih s samo geo-lokacijo mesta Idrija in obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo v samem mestu. Poleg tega pa je bil hranilnik vgrajen še v Ljubljani. S tem postajata eni prvih slovenskih mest z vgrajenimi hranilniki električne energije in področnim sistemom upravljanja javne infrastrukture s funkcijo prilagodljivega odjema.

V obeh primerih bodo hranilniki uporabljeni za sistemske storitve, v primeru izrednih razmer pa bodo omogočali napajanje kritičnih uporabnikov. S področnim sistemom upravljanja bo nadgrajena zmožnost na področju energetskega upravljanja, kar bo osnova za sprejem ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije.

Druga faza projekta je intenzivno stekla v začetku leta 2020 s podpisom pogodbe in začetkom same implementacije. Od prve polovice lanskega leta so se intenzivno izvajala dela na terenu. Najprej je bila potrebna priprava prostora za postavitev baterijskih hranilnikov tako v Idriji kot v Ljubljani, ki sta potekali vzporedno in po podobnem časovnem planu.

V Idriji je Kolektor Sisteh vgradil hranilnik v obstoječ objekt male hidroelektrarne MHE Mesto, ki je po svoji zasnovi že energetski objekt, kljub temu so bili primorani izvesti določene prilagoditve, ki so omogočile vgradnjo opreme skladno z vsemi standardi in inženirsko prakso na tem področju. Med drugim je bilo potrebno prilagoditi priklop na distribucijsko omrežje, ki zagotavlja ustrezno obratovanje opreme v vseh režimih in pogojih delovanja. Sama vgradnja je zahtevala tudi izvedbo ustreznih sistemov hlajenja in požarne varnosti.

Narejena je bila vsa potrebna adaptacija, ki je zajemala tla, stene, strope stavb in njuno okolico. Sledila je inštalacija opreme, celic, inverterjev, stikališča ter transformatorjev v obeh prostorih. V Idriji sta vgrajena dva tipa celic, kombinacija litij-ionskih baterij in svinčene tehnologije. Pri slednji gre za preizkušeno tehnologija, ki so jo v preteklosti preizkusili tudi že na Japonskem.

Načrtovanje in vgradnja takšnih hranilnikov je zahtevala dobro poznavanje delovanja in specifik baterijskih hranilnikov. Delovanje takšnih sistemov mora biti varno in zanesljivo, za kar pa je potrebno skrbno načrtovanje vgradnje, od okoljskih pogojev, požarne varnosti in nenazadnje priklopa na omrežje. Tovrstnih izkušenj do sedaj slovenski industrijski partnerji še nismo imeli priložnosti pridobiti, zato je projekt NEDO tudi s tega vidika zelo pomemben za slovensko znanje, pridobitev referenc in nadaljnji razvoj podjetij na tem področju.

Ne spreglej


Nazaj
Delite na socialnih omrežjih:

Naročite se na e-novice

Korporativne vsebine:

Programske vsebine: